Vichodoslovenske
združeņe


činnojsc
¾ u d z e. f e n o m e n i. v a l a l i
kņihkupectva
kontakt + stanovi

Peter Moska¾ "Moski"
(* 1974)

www.youtube.com/user/pankpop
www.moski.sk/pankpoppankpop.html
www.mkmb.sk/pankpoper

Texti mu na zinelibrary.info/files/VAJCAK_No1.pdf

_
Moski u miha¾ovskim Subtereņe u maju 2010



Tak vipatra, že mi ¾em sam jeden pankpoper na Slovensku. Bo u ješeņi roku dvatišic dzevec mi založil pankpop a ņichto o tim išče ņezna. Na začatku to bul ¾em čisti pank, a¾e vecka mi sebe spomnul, že Džimi povedzel že "Da še". No ta mi zrobil tedi pankpop. Dobra muzika to je, aj texti, barz fajne su, ta zato to robim. Jest i pankpopove baladi, jest i na tancovaņe. Vše¾ijačina jest. Ņebudzem ve¾o pisac. Sluchajce pankpop.

www.mkmb.sk/pankpoper



Tak zrob!
2011

Treœu œe mi ruki, bo včera mi mal œ¾inu,
patrim na robotu jak bager na tvardu h¾inu.
Mlatočok mi na Ÿem pada, ņedovidzim na colštok,
sperdzel mi œe kolo toho, œmerdzelo jak zaporsto.
Ņeznam aņi z chtorej strani œe do toho uvadzic,
mordujem œe jak tot segiņ, ņit aņi chto poradzic.

Čujem, chtoœka¾ chodzi, a vecka mi ho zbačil,
prišol gu mņe na diškurki stari Juhas bači.
Otvorim mu pivko, na veci œe ho popitam,
bizovņe zna, co abo jak, bizovņe ma filipa.
Kupim mu i poldecko, bo von iœče chlop,
hutori mi "Sinu, znaš co, znaš jak zrob?

ZROB TAK, ŽEBI DOBRE BULO."
A JA ŽE "NO TA TEDI DOBRE NO."
HUTORI "TAK ZROB, ŽEBI DOBRE BULO."
A JA ŽE "NO TA TEDI DOBRE NO."

Položil f¾ašku, dzvihnul œe a podšpotal,
ņezostala ric, co perdzi, ņeskončena robota,
a pivko gu roboce ma ¾epšejši smak,
už ņit mi taki glupi, bo už znam, že jak,

ZROBIM TAK, ŽEBI DOBRE BULO.

Č¾ovek, to ¾em bobok ku čutke z tengerici,
roœņe šumņe, pribira, zake¾ mu slunko œvici,
vicicka svojo, vecka už ¾em z hrunka dolov,
visochņeme, ou, šickich vičisci nas moržolov.
Druhi život ņepožičiš tak, jak mišok cimentu,
jak ņeznace, kadzi da¾ej, sluchajce me tu:

ROBCE TAK, ŽEBI DOBRE BULO.



Slaļak
2011

Ļeje œe ve¾o a kedz tak veŸņeš, ņič œe ņeļeje,
¾ejeme do sebe pivo, ¾ihame do posce¾e.
Život nas tluče a ņit chto rucic do ringu ucirak.
"Jak œe maš, kamarat moj?" "Ta znaš jak, vše¾ijak."

Kuri œe ņeœu, ptački ¾itaju a žaba diŸdžu pita,
ņigda z tebe ņebudze ņič, œi bitanga, œi bitang!
Ked sceš dziru do œveta, ņemuœiš takoj polamac rilo.
"To ņe ja." "Ta chto?" "Ta ņeznam, to von, to birov."

Ņeœka œe nam ņechce meņic œvet, odkladame na jutre,
slizi ceču porubanim stromom a ja sam jich ņeutrem.
Lačni ¾udze rachuju svojo œmerdzace peņeŸi,
preeki o findžu cudzej krevi... serem na vas, ņebežim.

BAVCE NAM SLAĻAKI, BO UCEKAJU TOTE NAŠO ROČKI,
SCEME ŒE ŠUMŅE BAVIC, PRICISNUC ŒE DZIVKOM NA CICOČKI.
ZABAVCE SLAĻAKI, A MOCNI CHLOPI TAKOJ U NAS OŽIJU,
MI, ČEŽKI ROMANTICI, CHCEME DICHAC DZIVKOM NA ŠIJU.

Ļeje œe ve¾o a kedz tak veŸņeš, ņič œe ņeļeje,
abo pomali pijeme abo tak richlo pivo dražeje.
Jak medzvedze sceli bi me prespac totu ša¾enu dobu,
ņeveriš druhim aņi sebe, ta do slunka s tobu!

Našo ruki, našo œerca, našo stromi, naša Ÿem,
zarucili, zvikli sebe na lancok, ja sebe ņezvikņem!
Jak žena po prechodze radijov huči rovno do ucha,
zahaœ toto ša¾ene, takoj, scem daco ¾epše posluchac.

BAVCE NAM SLAĻAKI, BO UCEKAJU TOTE NAŠO ROČKI,
SCEME ŒE ŠUMŅE BAVIC, PRICISNUC ŒE DZIVKOM NA CICOČKI.
ZABAVCE SLAĻAKI A LASKA TAKOJ PREJDZE NA CE Z VU¼E,
RUKI KOLO PASA ABO IŒČE ŅIŽEJ, BO H¼EDAJU SOLO.